Olimpijski center Novo mesto je celovit športno-rekreacijski kompleks, ki prebivalcem Novega mesta in okolice omogoča aktivno preživljanje prostega časa, obenem pa deluje kot olimpijski center za treninge, tekmovanja, izobraževanja in organizacijo dogodkov.
Nastal je na degradiranem vojaškem območju v Češči vasi, na katerem je bil leta 1996 za potrebe mladinskega svetovnega prvenstva v kolesarstvu zgrajen odprti velodrom. Leta 2018 ga je Mestna občina Novo mesto prenovila v pokrit večnamenski objekt za kolesarjenje in atletiko, leta 2023 pa je center zaokrožil bazenski kompleks s 25-metrskim notranjim bazenom.
Center odlikujejo obsežne zelene površine, v katere sta umeščena konjeniški center in rekreacijski park s trim stezo, motoričnim parkom za otroke, senzorično potjo za slepe in slabovidne ter s piknik prostorom. Profesionalne športne objekte tako dopolnjuje prostor za rekreacijske in sorodne dejavnosti, ki so bližje naravi in primerne za otroke, mladino, starejše, ljudi s posebnimi potrebami, občasne obiskovalce in sprehajalce. V načrtu razvoja olimpijskega centra je še postavitev kampa.
Izgradnjo Olimpijskega centra Novo mesto je finančno podprl evropski projekt VARCITIES, ki je usmerjen v spodbujanje fizične dejavnosti, bolj zdravega načina življenja in boljše kakovosti življenja vseh občanov.
Velodrom prekriva napihljiva membrana z zračnimi komorami
Velodrom oziroma kolesarska steza odprtega tipa, tribuna in večnamenska asfaltna ploščad so bili zgrajeni leta 1996 zaradi organizacije mladinskega svetovnega prvenstva v kolesarstvu (avtorji Marjan Zupanc, Špela Kuhar, Aleš Bizjak). Namen novega gradbenega posega, ki ga je leta 2018 zasnoval Marjan Zupanc iz biroja Air Arhitekti, je bilo prekritje obstoječega športnega objekta z napihljivo membrano, ki nudi zaščito pred neugodnimi vremenskimi pogoji in omogoča daljšo uporabo športnih površin. Pri dograditvi je šlo za dodajanje novih programov v kolesarski objekt. Hrbtenica zasnove je obstoječa 250-metrska kolesarska steza, ki je kompatibilna s krožno 200-metrsko atletsko stezo. V gradbeno-arhitekturnem smislu se poseg deli na armiranobetonsko bazo, v kateri so vhodi v objekt, in na montažno napihljivo membrano, ki je nanjo sidrana. Dvoslojna izolativna opna, ki pokriva površino velodroma, je členjena z radialnimi zračnimi komorami iz segmentov, ki artikulirajo veliko strešno površino.
Inovativna arhitektura bazenskega kompleksa
Bazenski kompleks, ki sta ga zasnovala arhitekta Dean Lah in Milan Tomac s sodelavci iz projektnega biroja Enota, d. o. o., predstavlja eno od bolj drznih arhitekturnih rešitev, saj uspešno združuje potrebe vrhunskega športa z možnostmi rekreacije, ki jih nudi okolica: bližnje konjeništvo, turistična ponudba regije, bližina rek Krke in Temenice, smiselno vpeljane kolesarske poti. Cilj Bazena Novo mesto je, da je v smislu rekreacije dostopen in uporaben za vse občane.
Ocenjevalna komisija Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije je v svojem poročilu soglasno odločitev o najboljši arhitekturni rešitvi pojasnila takole: »Rešitev je med vsemi edinstvena in izstopa predvsem zaradi svojevrstne umestitve in odnosa do okolice. Ocenjevalno komisijo je posebej prepričala s celovitim odgovorom na problematiko okoliškega konteksta, do katerega vzpostavi jasno izražen odnos v konceptualnem, urbanističnem in arhitekturnem smislu.«
Bazenski kompleks je s svojo funkcionalnostjo in naprednostjo dvignil vsebino in splošni vtis ne le o lokalnem, temveč tudi o širšem regijskem prostoru. Arhitekturna rešitev je enostavna, iskrena, pripovedna, vključuje tipologijo Dolenjske, motiv odprte strehe, ki daje občutek, da lebdi nad terenom, pa omogoča stik z okolico. Bazenski kompleks je zelo inovativen in upošteva njegovo uporabnost, ki sledi razvijanju športne kulture in združuje športne akterje.
Objekt je pravokotne tlorisne oblike in v dolžino meri 58,8 m, v širino 58,15 m in v višino 8,75 m. Pokrita bazena, tj. osrednji 25-metrski plavalni bazen ter manjši vadbeni bazen, dopolnjujejo savna in spremljajoči prostori (večnamenska dvorana, fitnes prostor za vadbo, garderobne in sanitarne prostore, recepcija z manjšim gostinskim lokalom s teraso, tehnični prostori in pisarniški prostori za upravo). V objektu se lahko nahaja največ 339 obiskovalcev, na voljo pa je 275 garderobnih omaric. Na zunanjih površinah je predvidena ureditev dostopne ceste, parkirišča ter večnamenske površine za šport in rekreacijo na prostem. Druga faza omogoča širitev z izgradnjo zunanjega 50-metrskega olimpijskega bazena.
Lokacija
Olimpijski center se nahaja v Češi vasi – na zahodnem delu Novega mesta, med dolino reke Temenice in urbanim območjem mesta. Leži tik ob Zaloški cesti, ki je eden od vhodov v Novo mesto. V neposredni bližini sta Razvojni center Novo mesto in tehnološki park ter stanovanjska soseska Podbreznik. Olimpijski center je dobro povezan z obstoječo prometno infrastrukturo in je z avtocestnega izvoza Novo mesto – zahod dostopen v manj kot 10 minutah, nove poti, steze in mostovi pa občane nagovarjajo, da do olimpijskega centra dostopajo kar peš ali s kolesi.